Takvo Strašno Prigodjene (Buhe nevojlno skončajne)

Jedno strašno prigodjeńe,
Popom, fratrom na sujenje,
Ar v prokletstvo zapadiva
Živo telo - ki skončiva.

Biše dale od pol noči,
Tak govore vsi svidoci,
Da nit kriva niti dužna,
Mirno, veruj - buha tužna...

Prik trbuha, pole ravno,
Mimo šunke, mesto slavno,
Ne navrača na harmicu
Bojeć zgubit - vsu zdravicu.

Ehej !
Kad jur došla med dolice,
Prvi konfin od guzice,
Hti se onde počinuti,
V rosnoj travi - osvanuti ;

Al' zagrmi vred lumbarda
Iz Solžane, tvrda grada,
Koja zgodi tako strašno,
Vsu na kuse - zmrvi lasno.

O, komu se ne b' smilila
Glavu svoju da zgubila
Tužna buha prije zore ;
Deh, pivajte - mile hore!